Pogovorni jezik je lahko odličen način, da se približamo sogovorniku.  A v pisnem besedilu lahko pogosto zdrsi v nejasnost in ohlapnost. Veznik AMPAK tako vse pogosteje nadomešča nepravi veznik PAČ PA, ki si sposoja svoj del iz členka.

S čim ga lahko zamenjamo? Kaj  je sploh členek? V katerih primerih lahko to storimo?

PREDEN BERETE DALJE: Rubrika Kako pisati bolje z jezikovnimi predlogi poskuša izboljšati jasnost in razumljivost besedila ter s tem približati besedilo bralcem. A jih velja uporabiti preudarno. Avtor besedila naj zato obvezno upošteva kontekst,  njegov namen in bralce. Ne gre za pravilo ali prepoved, ampak za izboljšavo, ki bo povečala razumljivost in berljivost besedila. 

Pisni jezik je povsem drugačen medij od govorjenega jezika. Ob odsotnosti vseh gestikulacij, ki opravijo večino sporazumevanja, se mora nasloniti na čim večjo jasnost izrazov. Zato če pisec ni prepričan, da želi nagovoriti posebno, ožjo  ciljno skupino z elementi pogovornega jezika, ki je skoraj vedno čustveno obarvan, potem bo nevtralno pisanje boljša izbira in z njim tudi veznik AMPAK.

“Jasno in razumljivo,” je  dejal že znani filozof Descartes. Nič drugače ni z besedno zamenjavo veznika AMPAK za ‘pogovorni’ veznik PAČ PA.

Poenostavimo besedilo, olajšajmo razumevanje 

Marsikomu se najbrž zdim da je jezik sodobnosti preplavljen s pogovornimi izrazi, žargonom in tujkami. In ta občutek ni napačen. A hkrati je bil tak že od nekdaj. Ker je živ organizem in se nenehno spreminja. Vsako besedilo mora nagovorit bralce z jezikom, ki jim je blizu in jim je razumljiv. Nevtralno besedilo z najširšim krogom bralcev zato potrebuje lep pisni jezik, ki se razlikuje od pogovornega – a to še ne pomeni da bo suhoparen in tog. 

Marsikaj zato povemo bolje, krajše in jasneje, ne da bi se pri tem naslanjali na pogovorne trike, ki ‘zažgejo’ zgolj pri manjši ciljni skupini. Naj bo besedilo bolj pogovorno ali bolj znanstveno – ne eno ne drugo ne zajame tako velike ciljne skupine kot nevtralno zborno zapisano besedilo.

Kako lahko olajšamo branje. Tako da ga poenostavimo. Med eno od poenostavitev pa spada tudi pogosto napačno uporabljen veznik ampak.

Jezik ni toga, neupogljiva tvarina vedno istega za vse govorne položaje. Prav je, da se prilagaja mediju in položaju, svoji ciljni skupini in sporočilu. Toda poleg vsega mora biti besedilo predvsem razumljivo bralcu, besede pa jasne obema, tudi avtorju. (Čeprav me včasih navdaja občutek, da so tam le, ker dobro zvenijo.)

Tako lahko neka rešitev deluje nekje izumetničeno, drugje pa kot odlično dopolnilo k jasnosti. Jezik je ne nazadnje lahko nosilec sporočila avtorja tudi tako, da teži k preprostosti ali k različnosti ob običajne pisarije, k pripadnosti neki skupini ali stroki.

Premislite o naslednjem

  • Ali je besedilo bolj ali manj jasno in razumljivo?
  • Iščete enoznačni pomen ali čustveno obarvano besedilo?
  • Je pač kot členek v besedilu odveč za razumevanje?
  • Ali je usklajen z naravo besedila – ga nadgradi ali ruši?

Veznik pač pa: Nejasna meja med členkom in veznikom

Pogosto bivanje v tej jezikovni krajini časopisov, revij, doktoratov in oglasnih sporočil razkrije tudi ne tako stanovitne oblike. Te so pogosto posledica  ‘mode’ v jeziku, ki pridirja kot vihar čez medijsko polje – in tako hitro tudi izgine. Lahko se najprej pojavijo bodisi na radiu ali televiziji, česar se hote ali nehote nekritično navzamejo pisci (novinarji) in bralci. Kar je povsem razumljivo in človeško. Pa si rečejo: Saj tako vsi govorijo. 

Vsaka beseda ima svoj namen in svoje mesto, jezik pa je v svojem bistvu izjemno ekonomičen. Kar je odvečnega zavrže, kar ne preživi menjave časa opusti.

Med takšne primere spada tudi veznik PAČ PA, ki lahko povsem samostojno zamenjuje znani veznik AMPAK. V slovarju boste zaman iskali razlog za uporabo ene pred drugo. Sta pač enakovredni, kar občasni obiskovalci teh priročnikov radi preslišijo. (Saj ta pač ste opazili, kajne?). 

Obe trenutno izpolnjujeta kvoto pojavitev za uvrstitev v slovar, a šele prihodnost bo povedala, katera bo utonila v pozabo. Tako je to v džungli besed, ‘preživi le najmočnejša’. Nekdaj povsem členkovski pač, ki obarva stavek malo drugače, zdaj hodi v zelje čistokrvenemu vezniku, katerega edina vloga, celo smisel, je povezovati …

No, v tem primeru pravzaprav bolj pojasnjevati in včasih spravljati ob živce. Le spomnite se svojih bližnjih, ko vas znajo tako lepo pohvaliti, da se vam usta razlezejo v nasmeh. A nato vedno sledi tisti ampak, ki – roko na srce – vse pokvari. 

Kako pravilno uporabiti členek pač in kako veznik pač

Členek, ki mu pripada novinec med vezniki pač, ni samostojna besedna vrsta, vendar ima moč, da spremeni pomen celotne povedi. Po njem se tudi ne moremo vprašati niti se ne sklanja.

Med člani te besedne vrste so denimo: tudi, le, seveda, že, menda … pa tudi PAČ. In pač boste le s težavo našli med vezniki, kjer kraljujejo ampak, marveč, ne-ne, pa, torej, zato, če omenim le najpogostejše.

Trije načini, kako je mogoče uporabiti pač v stavku:

Potrt je, PAČ zato, ker nima službe

Takšno je PAČ življenje.

Ni znanstvenik, PAČ pa dober učitelj.

 V večini primerov bi zavoljo večje jasnosti pač lahko preprosto spustili, zlasti kadar gre za resnejše, morda strokovno besedilo. Poglejte denimo prvi primer. Še posebno pa takrat, ko gre za mašila, zapletanje, pogovorne ‘dodatke’, ki besedilu ali raje sporočilu običajno le škodijo. V takšnih primerih pravzaprav sploh ne opravljajo svoje funkcije členka, saj ničesar ne spreminjajo ali dodajajo, ampak so tam bolj zaradi navade iz govornega jezika. (Spet sem navrgel odvečni pravzaprav …). S tem pomena ne bi skoraj v ničemer okrnili, povečali pa bi jasnost in ne nazadnje prostor, kar ni zanemarljivo.

V praksi se besedici pač v večini izogibamo, ker je zares pogosto zgolj v vlogi mašila in nima integralnega pomena za besedilo ali sporočilo. Obenem pa je slišati še določeno zgražanje ob pojavu tako banalno preproste, skoraj pogovorne besede pač visokih besedilih, zlasti znanstvenega tipa.

V drugem primeru pač opravlja svojo vlogo in obarva besedilo s čustveno noto. Tak način je primeren za manj formalna in bolj sproščena besedila. Neustrezen pa bo, kadar bi ga želeli uporabiti v uradnih besedilih, javnih objavah, predstavitvah, strokovnih člankih in podobno.

A tega nikakor ne gre jemati kot zakona, ampak so to običajno dogovorna pravila, ki so stvar … no, dogovora in določene ciljne skupine. Pri tem pa velja posebej omeniti, da se vsak stavek presoja sam zase, skupaj z njegovim kontekstom, in nikakor kar po avtomatiki za vse primere enako.

Pač v vlogi mašila lahko brez težav ali skrbi izbrišemo. Najpomembnejše je, da je besedilo jasno in razumljivo bralcu, vsak pošteni lektor pa bo vedno znal razlikovati med stilom in mašilom.

Tako podobna, a tako različna

SSKJ2 sicer nima nič proti uporabi besedice pač v besedilih, niti pisec teh vrstic kot lektor ali jezikovni svetovalec, če ima le vlogo v besedilu. Nekoliko drugače pa je z bolj problematičnim pač pa v vlogi veznika ampak.

PAČ = AMPAK

NE SAMO – PAČ PA = NE SAMO – AMPAK

Omenjena formula pomeni, da se lahko sicer enakovredno uporabljata v vezniški obliki, da torej nima eden prednosti pred drugim. Tisti, ki odloča o tem, pa ste vedno vi, ki pišete besedilo. 

To je edino pravilo, ki mu smete slediti. Saj vi sami veste, kdo je vaš naslovnik. Kadar pa gre za višje registre, besedila za objavo bodisi v časopisih ali strokovni literaturi, pa predlagam, da se raje držite veznika ampak. Zlasti to velja pri kombiniranem vezniku ne samo – ampak. Veznik pač pa trenutno še ni del vezniške družine, zato ga tudi ni mogoče priporočiti v uporabo. 

Ampak je obenem pomensko nevtralna beseda, primerna za uporabo v bolj formalnih besedilih, medtem ko se pač pa še vedno drži sloves brezbrižnega nezategnjenega prostočasneža in je tako pomensko zaznamovan – s tem pa bolj primeren za neformalna, bolj sproščena besedila.

Poglejmo ju v akciji:

Te ne vidi v linearnem krčenju, PAČ PA je treba po njegovem mnenju urediti procese.

BOLJE: Te nevidi v linernem krčenju, AMPAK je treba po njegovem mnenju urediti procese.

Vprašajte jezikovnega svetovalca

Me sprašujete, kaj bi vam svetoval? Ali boste želeli vključiti pač v svoje besedilo ali sledili ampak, je vedno odločitev pisca. A kadar želite biti resnejši, natančnejši, kadar zasledujete resnejše občinstvo in želite biti karseda jasni, bo ampak vedno boljša izbira. Predvsem zato, ker je pomensko nevtralna izbira.

Kot taka lahko deluje v vseh jezikovnih položajih brez težav, medtem ko ima pač svoje omejitve. Pač pa je bodisi zaradi vpliva morda interneta, radia bodisi drugih bolj sproščenih medijev prešel tudi v nekritično uporabo v dnevno časopisje. A mu zaradi tega še ne moremo podeliti medalje kot glavnemu za vsa jezikovna ‘opravila’.

To se zgodi povsem nezavedno za pisce in tega ni mogoče grajati. A včasih dobi še eno življenje ter pridobi tudi status bolj ‘hipsterske’ besede, ki morda v določenih krogih zveni bolj imenitno – in je posledično pogosteje v uporabi. A kot vsaka moda, tudi ta razmeroma hitro utone v pozabo.

Kaj uporabiti?

Izberite tisto obliko, ki se najbolj sklada z občinstvom, ki mu pišete, pa naj bo izbira pač ali ampak.

na vrh